Zobozdravstvena ambulanta
Dobrozob

Slab ustni zadah ali hialolitazo lahko povzroči več dejavnikov, ki se delijo na ekstraoralne in intraoralne. Intraoralni predstavljajo 90% vseh hialolitaz. Hialolitaza je lahko normelen fiziološki prehoden pojav, ki se občasno pojavi zjutraj ali ob uživanju določene hrane. Obstaja pa tudi namišljen smrad iz ust, ki se imenuje halitofobija, kjer je vzrok psihološki.

Intraoralni dejavniki so:

Obloge na jeziku: Obloge na jeziku so sestavljene iz odmrlih epitelijskih celic, bakterij in ostankov hrane, ki se zadržujejo na hrbtišču jezika. Njihovo količina lahko učinkovito zmanjšamo z dnevnim čiščenjem jezika s strgalom za jezik. Po čiščenju jezika usta temeljito izplaknite z vodo.

Parodontalna bolezen je eden od pogostejših vzrokov slabega ustnega zadaha. Povzročajo ga anaerobne bakterije, ki tvorijo žveplove spojine in obratno te spojine vplivajo na napredovanje bolezni, ker pospešujejo razgradnjo tkiva.

Zobni karies, avitalni nezdravljeni zobje, ulcaracije ustne sluznice zaradi retencije plaka povzročajo zadrževanje bakterij bakterij, ki povzročajo slab ustni zadah.

Ekstraoralni dejavniki so:

• sladkorna bolezen
• bolezni jeter
• zdravila
• želodčne težave
• dehidracija
• bolezni pljuč in sinusov

Za izboljšanje ustnega zadaha vsakodnevno očistite medzobne prostore z medzobnimi ščetkami ali zobno nitko in uporabljajte strgalo za jezik. Izogibajte se pitju alkohola in kave in začinjeni hrani. Opustite kajenje. Pijte dovolj tekočine, prehrana naj bo bogata s sadjem in zelenjavo. Izogibajte se dihanju na usta. Če kljub temu slab ustni zadah ustraja je poterben obisk pri zdravniku ali zobozdravniku.

Karies je multifaktorska bolezen. To pomeni, da morajo biti za nastanek kariesa prisotni različni dejavniki. Te dejavniki so: zobni plak in prisotnost kariogenih bakterij, ki jih ne odstranjujemo redno z dnevnim ščetkanje, uživanje hrane in pijače bogate z ogljikovimi hidrati in kislinam, pogosti obroki oziroma prigrizki.

Za preprečavanje kariesa se priporoča uživanje do 5 obrokov dnevno brez vmesnih prigrizkov. Prehrana naj bo raznovrstna, s čim manj enostavnimi ogljikovimi hidrati, po obroku poplahnemo usta z vodo. Izogibamo se sladkim in mehurčkastim pijačam, za žejo pijemo vodo. Zobe si ščetkamo 2 dnevno z zobno pasto s fluoridi, ki je po ščetkanju ne izplahnemo ampak samo izpljunemo, zobno nitko ali medzobne ščetke uporabljamo 1x dnevno.

Da, tudi v nosečnosti so priporočljivi redni obiski zobozdravnika. Najbolj idealen čas je 2. trimesečje. Če je potrebno lahko kljub nosečnosti prejmete lokalno anestezijo. V nosečnosti se zaradi hormonskih sprememb pogosto pojavi nosečniški gingivitis (krvaveče dlesni), ki je do neke mere normelen pojav, vendar ga lahko z zmanjšanjem zobnih oblog vsaj delno pozdravimo. V tem primeru vam zobozdravnik opravi čiščenje trdih in mehkih oblog, in svetuje kakšna naj bo ustna higiena doma. Dokazano je, da porodontalna bolezen rizični faktor za nizko porodno težo novorojenčka in za prezgodnji porod.

Prav tako je pomembna sanacija kariesa, saj s sanacijo kariesa zmanjšamo število kariogenih bakterij v ustih in je zato njihov prenos na novorojenčka manjši.